Lucija-si.com

Če se moje srce trga - naj se raztrga!

Ne gre mi najbolje od rok… Ko že mislim, da je mimo, da se me ne more več dotakniti, me spet z nečim trešči po glavi in me spomni… Navidez nepomembno, pa vendar… nekoliko moteče…

Če kaj, potem si zares želim, da mine. Naj misli odidejo in naj se že enkrat konča. Nočem več nositi v sebi, nočem se več spominjati. Četudi je bilo morda res vse z najboljšimi in najbolj plemenitimi nameni… jih ne vidim, pa če se še tako zelo trudim videti. Ne verjamem. Ne morem verjeti. Želim, da mine tudi sočutje. Želim, da mi postane vseeno…

Res smešno, da se še vedno vrtim okrog tega. Pravzaprav nič meni podobno. Odtis pečata je bil nedvomno globlji, kot sem bila kdajkoli sposobna priznati sama sebi… Ne, saj me ne boli. Mislim, da ne, da to ni odsev bolečine… Samo tako neumno se mi zdi. Da sem si dovolila zapasti v takšno razpoloženje…

Če se moje srce trga - naj se raztrga!

Svet zato ne bo propadel -

niti jaz ne bom;

zakaj človek je toliko večji od stvari,

ki jih izgublja v tem življenju.

Še morje solza ima nekje svoj nasprotni breg,

drugače ne bi bil nikoli nihče zajokal.

(Rabindranath Tagore)