22:53, 12. 01. 2010
.. Avtor
anabell
Anabell
22:54, 12. 01. 2010
.. Avtor lusi
poznano :)
hvala za napisano! sem vesela, da se še vedno tako čuti, tudi če eDi ni več tako zelo udobno domač ...
23:02, 12. 01. 2010
.. Avtor mah
hvala za ta zapis.
23:04, 12. 01. 2010
.. Avtor
1Trisha
Če se hoče, se more!
Mimogrede - kako si v soboto s časom? (To zdaj taprvo, ki pride, enkrat pred poldnevom?)
a ne punce? sem se v mislih poigravala z naslovom: Še pomnite tovariši... pa sem se domislila, da ta pravi itak veste... in se spomnite... in STE!
Trisha - načeloma je še sobota nepopisan list papirja. Zmenjeno!
...jeeees!
Ja, fino je tole zapisano. Ker človek niti ne pomisli, da je toliko lepega v zadnjih letih, lepega v RL, v resnici povezanega z neko virtualno druščino, z vseh vetrov nabrano, z mešanico vseh mogočih motivov, starosti, poklicev...
...karavana gre dalje! 
J
si me pa raznežila. In veš kaj - res je lepo in prijetno toplo, ko se človek spomni žetve
,M.
PS. Pa danes naj ti še enkrat rečem - iskreno od srca hvala - za zelo svetle, presenečeno, skoraj osuplo srečne očke. Ma, ne vprašaj, kako tekoče smo brali. In tretjino čokolade je dobil ata. Cmoka
na frizuro od vseh, M.
dobro se je spomniti, ja...
sem imela danes en obisk, nakar sem dobila še enega, lahko rečem ene najstarejših prijateljev, s katerimi se družimo že več kot 30 let... in smo kar popotovali po prijateljskih poteh skozi čas, nakar se človek spomni še na sveže stopinje prijateljskih poti ...
in čeprav so se po odhodu tistih prijateljev prepletale precej žalostne misli o nekih nedefiniranih koncih, je bilo vendarle toliko lepega, tudi povezanega z bloganjem..., da pač nisem mogla biti tiho
in ja. izbral si prave besede - karavana gre dalje!
za sijaj v očkah, bi bila pripravljena priti tudi peš. in... nikar se ne zahvaljuj, obljuba je obljuba. in obljuba dela dolg. in zame je dana obljuba otroku sveta zaveza.
bomo proceduro še kdaj ponovili. če je to recept za tekoče branje, pa sploh.
hvala za cmoka... tudi vam vsem!
23:55, 12. 01. 2010
.. Avtor Gost
lepo
a potem boš sprejela povabilo, da se en dan srečam tudi s tabo, na eni tortici'
Chantal
z velikim veseljem in v čast mi bo...
in več kot 200 km skoraj ne moreš biti stran od mene... to je pa kot kava v Piranu
09:48, 13. 01. 2010
.. Avtor tedi
to je to. povezujemo se tako ali drugače. prenesli smo življenja od tu, v realo. tako kot je včasih bilo, pa ne sme biti heheh u bistvu ne bi bilo prav. ker preteklost mora ostati zadaj, zavita z mašnico. in srečanja z blogerji v RL, ki mi bogatijo življenje, ne bi zamenjala za nič iz preteklosti. vem, čudno se sliši, a ti sončki, s katerimi se vse pogosteje srečujemo, ne le na kavicah, ampak smo pokukali tudi v svoje domove in naša življenja, si stojimo ob strani, ko so hude ure...ma neprecenljivo res!
ps. res smo bogati :)
tedi
09:53, 13. 01. 2010
.. Avtor Ušatka
neprecenljivo.
Mi je pa vseeno včasih malo žal za vzdušje tukaj.
10:02, 13. 01. 2010
.. Avtor tedi
meni pa ni žal za preteklost. u bistvu mi je žal le toliko, ker vidim kako se nekateri ljudje spuščajo na vedno bolj osebni nivo in ni več nobene prave debate. hitro se sprevrže v neka osebna obračunavanja. to ni prav. vse drugo pa...tisti ki so za hece, se še vedno pohecamo...več pa tu itak ne potrebujemo, vse ostalo je RL :))
tedi
10:20, 13. 01. 2010
.. Avtor Ušat
strinjam :)
eh, samo za hece pa blog tudi ni... tvoj mogoče ja, Tedi, a velika večina z njimi razrešuje marsikakšen pomemben del svojega lastnega življenja, s soočanji z razno raznimi travmami, bolečinami... in pri tem je bila skupnost, kot je včasih bila, zelo humana in prijazna...
danes je stvar drugačna zaradi pompoznosti, zaradi očitnih želja nekaterih po slavi, po potrditvi, po dopovedovanju in dokazovanju lastnega prav... zaradi nespoštovanja drugega, zaradi velikih besed o nevem kaj že, in še enkrat o neslišanosti drugje, zato je potrebno kričati na blogu, pa ne na svojem temveč na vseh drugih, s poljubčki in objemi na vseh koncih in krajih in užaloščenostih, ko jih ni nazaj... brez zavedanja, kako je življenje enostavno... predvsem pa v prilivanju ognja nekaterih na že zanetena gorišča... zato je vzdušje takšno kot je...
in ne morem se strinjati s tabo, da je za vse ostalo RL. za vse nas je tudi to RL. ker delujemo tukaj takšni kot smo, le z drugim imenom. ker se ustavljamo na blogu v času svojega RL ne pa iz onostranstva ali z drugega planeta ne vem katerih dimenzij...
da je blog samo prostor za hece je tvoj način blogiranja in hvala bogu, da imaš pri tem somišljenike. nekaterim pa niti na kraj pameti ne pade, da bi se hecali, niti se ne znajo - pa zaradi tega niso popolnoma nič manj vredni od tebe. LE drugačni so. in tega manjka vsem, vključno s tabo in mano - SPREJEMANJE DRUGAČNIH.
ja, res je. nekateri smo na blogu našli prijateljstva, jih prenesli v svoja življenja, v svoje domove, v svoje družine... ampak zaradi tega nismo nič več vredni od tistih, ki tega niso storili, ki so ostali v svoji anonimnosti... nekaterim nam je vseeno, če smo Marjane ali Lucije07, nekateri želijo ostati Tedi in tako dalje... ampak tudi, če niso "izdali" drugim kdo so, so lahko njihove vloge v naših življenjih neprecenljive... tudi kot povsem anonimne, neznane osebe nam morda lahko dajo natanko tisto, kar v nekem trenutku potrebujemo. Konec koncev so tudi te anonimne, virtualne osebe LJUDJE.
in spet pridemo do Človeka, do človečnosti in do spoštovanja in spoštljivosti...
določene reči so bile in so res neprecenljive...
tudi meni se kdaj v kakšnem večeru še stoži po tistih časih, ampak življenje vendarle teče dalje in spoštovanje in naklonjenost vseeno ostaneta, če sta se kdaj zares vzpostavila
10:46, 13. 01. 2010
.. Avtor tedi
ne, ne. lucija nisi poštekala tistega o hecu. seveda se strinjam s tabo, da so blogi veliko več kot hecanje (zanimivo da si dobila občutek, da je moj blog za hece hahaha), ampak govorim o hecanju in dobri volji nasploh. da se še vedno šalimo, tam kjer je primeren prostor za šalo in predvsem ni kar tako, ampak je res nekaj smešnega hahah saj štekaš a ne?
sicer pa reševanje resničnih travm določenih ljudi, s toplimi objemi in poljubčki zares ne pomaga. ja, je lepo in je sočustvovanje in tudi meni to veliko pomeni (če je pravi trenutek izbran), ampak bistvo problema, ki ga oseba ima, tukaj na blogu ne bo rešila. če razumeš.
in se strinjam, premočna želja po dokazovanju, dopovedovanju in vsemu ostalemu kar si omenila. ja res je. pa vendar mislim, da tudi če ima nekdo tako močno željo po zgoraj navedenem, je lahko pristop drugačen. nežaljiv, brez nesramnosti, kulturen. ali pa ga preprosto ignoriraš. saj to ni tako težko.
glede tukaj in rl tudi nisi glih najbolje razumela. iz aviona se vidi, kdo je tukaj takšen kot je v resničnem življenju. seveda govorim iz lastnih izkušenj in govorim o ljudeh, ki sem jih osebno spoznala, na blogu pa so nekaj povsem drugega. jaz se imam za identično. no, predvsem sem imela v mislih to, kaj nam blog da! in tukaj je ogromna razlika, to pač ne moreš zanikati. stisk roke tukaj ali tam, ko dan in noč a ne?
da je blog samo prostor za hece je tvoj način blogiranja in hvala bogu, da imaš pri tem somišljenike. nekaterim pa niti na kraj pameti ne pade, da bi se hecali, niti se ne znajo - pa zaradi tega niso popolnoma nič manj vredni od tebe. LE drugačni so. in tega manjka vsem, vključno s tabo in mano - SPREJEMANJE DRUGAČNIH.
hej itak. nihče ni popoln. sprejemanje drugačnih nam gre vsem težje od rok. ne zanikam! o hecu in mojem blogu sem napisala že zgoraj. nisi razumela kaj sem s tem želala povedati, a upam, da je zdaj bolj jasno :)
ja, res je. nekateri smo na blogu našli prijateljstva, jih prenesli v svoja življenja, v svoje domove, v svoje družine... ampak zaradi tega nismo nič več vredni od tistih, ki tega niso storili, ki so ostali v svoji anonimnosti...
se strinjam! nisem nikjer zapisala, da so manj vredni.
pozdravček
tedi
se bom ustavila samo pri tem odstavku, pa bo mogoče takoj jasno o čem govoriva vsaka s svojimi besedami: 
glede tukaj in rl tudi nisi glih najbolje razumela. iz aviona se vidi, kdo je tukaj takšen kot je v resničnem življenju. seveda govorim iz lastnih izkušenj in govorim o ljudeh, ki sem jih osebno spoznala, na blogu pa so nekaj povsem drugega. jaz se imam za identično. no, predvsem sem imela v mislih to, kaj nam blog da! in tukaj je ogromna razlika, to pač ne moreš zanikati. stisk roke tukaj ali tam, ko dan in noč a ne?
kako lahko rečeš, da nisem glih najbolje razumela? Tedi, razumela sem natanko tako, kot moj nivo razumevanja dopušča. Če pa je to drugače, kot bi ti želela, da razumem, pa jaz ne morem pomagati. In če še naprej trdiš, da nisem razumela (hipotetično), me žališ in mi vsiljuješ svoj način razumevanja. Štekaš? 
upam si trditi, da sem osebno spoznala veeeeeliko več blogarjev, kot si jih ti. in o tem, kdo je kakšen na blogu in zunaj njega in njegovo avtentičnost ne moreš presojati zgolj po površinskem zunanjem znanstvu... včasih resničnega njega/njo prej spoznaš po njegovih zapisih na blogih, kot pa po stiskih rok in objemih v resničnem življenju.
in ja - osebno meni veliko več, neprecenljivo več da en Mariosov blog s fotkami, kot pa en zlagan objem v reali ali bežen stisk roke, ko mi sogovornik ni sposoben pogledati v oči, ali je tako poln samega sebe, da sliši le in zgolj sebe 
Tedi, ljudje smo različni. In ta različnost bi nas naj bogatila. Ne razdvajala. O tem govorim, sem govorila. In nič ni narobe, če si razumela po svoje. 
Tako pač je. Razumemo, kolikor zmoremo razumeti... Potem pa imamo na razpolago še čutenja in občutke
Aja... za nekatere se res iz aviona vidi njihova dvojnost. Tistim se na veliko izognem, če se le da, tako v RL kot na blogu.
Imej lep dan. Sonca bi dejal Jure, a pri nas je vse tako sivo zunaj, da je preklop domišljije do sonca kar naporen.
Uredil/a je Lucija07, 13. 01. 2010 ob 11:15
11:29, 13. 01. 2010
.. Avtor Gost
poglej. lahko rečem, da me pač nisi razumela, kljub temu, da menim, da sem jasno povedala kaj mislim (to ni žalitev, če ti tako smatraš, ne morem pomagat, ne čutim potrebe po opravičilu. saj veš, vsakemu je žalitev nekaj desetega), lahko pa da nisem povedala dovolj dobro, kar sem imela v mislih, da bi me lahko razumela. je pa res, da nisem rojen retorik, pa tudi nisem hodila na noben tečaj, kjer bi se naučila bolj jasno izražati svoje misli. žal. a ti si? zato bom ta del kar preskočila. da ne zaidem v malenkosti in nepotrebno pinkponkanje :)
heeej a je število poznanstev blogerjev pomembno? meni ne. kdo je kakšen, sodim po svoje. in kako ti veš, da sem presodila po površinskem zunanjen znanju? hahah zabavno lucija! pa brez zamere. ampak jaz vidim svet, ljudi in tudi blogerje, drugače kot ti oziroma ti drugače kot jaz. saj sama praviš, da smo ljudje različni.
tudi tebi lep dan želim...kljub kislemu vremenu! :)
tedi
saj je kar zabavno tole najino besedovanje... se vzame tisto, kar špikne na prvi pogled... ampak pri nama ni bojazni, kajne, bova skomunicirali do konca , brez podrebrnih udarcev
nikjer ne pravim, da me žališ ali da si me - govorila sem hipotetično, tako da odmisli opravičevanje.
nikjer tudi ne pravim, da si ljudi spoznavala površinsko - samo pravim na splošno, da se ne da presojati zgolj po tem. Vmes je pika, ne vejica... nisem pa nadaljevala z veliko začetnico, res je , moj feler (ampak velikokrat ne uporabljam velike začetnice po piki, sorry, sem mislila, da to veš...)
seveda število blogarjev ni pomembno, vsakdo presoja po svoje. s tem izpostavljanjem števila sem želela samo pojasniti, da sem imela veliko več priložnosti za to presojanje, kar pa spet v končni fazi nič ne pomeni, imaš prav... brez veze uporabljen stavek
se pa absolutno strinjam, da imava različne poglede tako na svet, ljudi, odnose, druženja..., ampak nama vse to ne omejuje popiti kofeta skupaj, če prilika nanese, ali izmenjati besed, tako na hitro.
zdaj pa res moram nadaljevati z delom, bom zaprla vse zavihke, da mi uč ne bo skakal na dogajanje na eDiju
11:49, 13. 01. 2010
.. Avtor tedi
ko potegneva črto, vidim da sva se poštekali.
ala, bejš delat, ne bom preveč na dolgo in široko, da ne bo najina debatka na koncu kriva, da si ti zaostajala v delu 
kava važi, ob prvi priliki! z veseljem!
tedi
12:05, 13. 01. 2010
.. Avtor Gost
:)
To je vse, kar bom napisal...narisal...
Sime
logično! a si mar kaj dvomila o tem?
bom pa še jaz. da potrdim! :))
05:23, 14. 01. 2010
.. Avtor mah
v redu mi je tu. na mojem blogu bom poskrbela, da se ne bo nikogar žalilo, sama pa se bom blogov, kjer se mnenja vsiljujejo in kjer se ocenjuje profil blogerja na osebni ravni, izogibala.
najhujše, kar se lahko zgodi obiskovalcu mojega bloga je to, da bo prebral zapis v obliki pesmi ali prozi.
nikakor pa ne bom tolerirala zezanja mojega obiskovalca.
to, kar se je pripetilo meni.
torej:
ste na varnem in pri meni lahko moj zapis prevedete v svojo srcevščino, svahili ali pa v tisti dani trenutek, ki nam je na razpolago, da se lahko tudi na tak način družimo.
07:27, 14. 01. 2010
.. Avtor
lea199
Lep zapisLea
me veseli, da ti je v redu. ja, tudi jaz ne dovolim na svojem blogu obmetavanja in obrekovanja in zezanja... če ima kdo kaj povedati, naj pove meni, na vsebino, ki sem jo zapisala... ne pa iz nje delati svojih lastnih konstruktov in iskati orožij za ne vem kaj...
in vedno bom prekinila debato, ki bo po mojem mnenju presegla nivo kulturnega komuniciranja. orodij za to je dovolj na razpolago...
pozdravljam v siv dan.
hvala
12:31, 14. 01. 2010
.. Avtor Gost
niti za trenutek nisem podvomila
tedi
sem vedla!
{ 
