Človek, ki ni šel skozi pekel svojih strasti, jih ne bo nikoli presegel!
/Carl Gustav Jung/
v udobni bombažni srajčki…
napenjata se bradavički…
stresajo se malce vlažni kodri…
plapolajoč v rahlem vetru…
gladka, svetlikajoča voda…
mlečna polt in lasje…
posrebreni z žarki lune…
odklanja solze…
čuteč kri, ki ji buri žile…
stoji razširjenih rok…
v razkoraku…
objame jo vetrc in jo nežno poboža…
kot nežen dotik
se dotakne napetih bradavičk…
vzburja jo…
diha hitreje, globlje…
zasliši šepetajoč glas…
in sapo na vratu…
»me sprejmeš vase?«
odpira mednožje…
pokorno ga sprejme vase…
čuti njegovo moškost…
silno in nežno, silno nežno…
predaja se…
želim, da jo vzame…
da jo jemlje…
brez besed, znova in znova…
dani se…
žarki lune odidejo spat…
nastaja nov dan…
mlečno polt zamenja rdečica…
kri še vedno buri žile…
strast ne jenja…
še hoče…
prepolna ugodja, lepljiva išče poljube…
kot iz daljave uzrem obrise mesta. prepoznavam Notre-Dame in vem, da sem ob Seni. vem, da sem v nekem drugem času, v nekem drugem življenju. strast mi godi… početje mi godi…
danes sem v tem življenju, tukaj in zdaj. obujem plesne čeveljce in si nadenem lahkotno svečano obleko. vznemirjena v pričakovanju se pustim zapeljati spremljevalcu v fraku zlate barve… galantno me prime pod roko in me odpelje ob žgolenju ptic po mojih poteh, mojih gozdovih… godi mi. njegove modre očke žarijo. srečna sem. jemljem si ga z veliko žlico… in si ga skrivaj shranjujem vase… godem od ugodja…
Zvezdno nebo nad zasneženo pokrajino,
Utripajoče zvezde, bela tišina –
Poišči lepoto in našel jo boš.
Ni daleč, nikoli ne bo daleč.
/Sara Teasdale/
p.s. dodatek na zadnji dve fotografiji:
predzadnja - za mah - Spomin ni nadarjen za fotografiranje, ampak rad slika po svoje. /Lillian Smith/
zadnja - za prihodnost - nekdo očitno raziskuje moj nadstrešek in išče pot k meni. po odtisih sodeč gre za štiri tačke... :)))))))) odslej imam oči odprte še bolj...
sklepna misel: čestitke Janu za pogruntacijo imenovano: prosti spis. dve leti je lep jubilej. in če smo že v frakih in plesnih čeveljcih, nekaj posebej zanj. v užitek mi je biti zraven in občutim prijetno ugodje.
tudi od mene en velik hvala za led. pa saj zdaj ne vem, če led samo hladi ... ampak imam občutek (vsemogočnost, a?) da deluje v obratju. v vsakem primeru hvala. upoštevaj še to, da sem zdaj malo zmešana, ker so zakraljevali užitki in so razum pustili obsedeti nekje daleč ob strani. pa še okrog so ga obrnili, da nima razgleda ...
... in bršljan na drevesu poudari obliko, za katero so se potrudile veje ...
če bi se v tako prelestnem dnevu sočnih žarkov in tako čistem nebu ne pustila zapeljati žareči modrookosti spremljevalca v zlatem fraku, bi bila pa res za pokopat...
ja, prebujam se, nazdravljam tvoji ugotovitvi. vendar, ne vidim čisto prav, si v krinolini ali se mi samo zdi, da si si jo nadela za nocojšnji večer
sem že nekje zapisala, pa ponavljam tudi tukaj... izvrstna pogruntacija, ki se je "prijela"... in res bi se bilo za zamislit, kako različnih vsebin se lotevamo pod enakimi naslovi...
ta oprana svežina lepote je pa današnje čudovitje moje neposredne okolice
p.s. pa da ne bi mislil, da nisem te pariške izkušnje podoživela lani. je povsem oživela v bližini Notre-Dame, ko sem se vozila z ladjo po Seni.
če te ne bi poznal, bi ne verjel. tako pa vem, da si si sposobna nadeti plesne čeveljce in slavnostno obleko v tem snegu in do onemoglosti uživati s spremljevalcem v zlatem fraku. pogrešam le šampančkanje, da bi bilo popolno.
ja, tudi v tvojem francoskem delu zgodovine sva se srečala, lahko bi bila tudi moja izkušnja in vem, da tisto ugodje ni nič pretirano.
kot je ugotovil že Santos, prebujaš se. bil je že skrajni čas.
nisem mogla polno prebrati zadeve, ker je bila glasbena spremljava dokler niso mojstri odšli. Kaj bi si pa mislili..sami mladi fejst fantje, pa še, saj več od kje doma .
si pa res razvnel mojo radovednost, kdo se skrivaš pod tem imenom, da vse tako dobro veš in poznaš tudi šampanjčkalo bi se lahko, imaš prav... a vseh užitkov človek kar ne more naenkrat vnesti vase, mora pač počasi odstirati tančice...
in pojasnilo: Santos je ženska. in ženske nedvomno drugače zaznavamo življenje kot moški
saj veš, Jung je uporaben v vsečasju, najde odgovore za tisto, kar včasih ostane nedorečeno, nerazumljeno... in ja, nedvomno je imel v mislih pekel strasti na splošno
tu pa kar bumf padem noter. svila zdrsne, misel se pozabi pred vrati.. samo še čutno utripam in ne iščem več nič.
hvala za klopco.. in tvoje obešanje perila..
p.s. že pri tvojem predzadnjem spisu sem vedela, da bo tudi ta razbumfal in precviknil okovja. prilagodljivost besedi, ki čofota povsod, kamor jo položiš, je krasna.
hotela sem povedati, da bo sneg kmalu skopnel ... in da bo dobila tudi strešico, ta klopca ... in mizico ... in verjetno se bo še kje našel kakšen pepelnik
odvanajstila sem te. mislim, da se ne motim: eni so gosti, eni redki, hočem reč z nicki, eni so dvojni, eni se pa kasneje spomnijo, kdo so. ampak mislim, da je 12.
Srce drugega je največji zaklad, ki ga lahko občuduješ le, če se ti samo odpre... To je to, in samo tako je to... Lucija
Opomba: Povzemanje vsebin ali posameznih delov, kot tudi kopiranje fotografij je dovoljeno samo s privoljenjem avtorice,
zapisi na tem blogu so avtorsko zaščiteni.
Kontakt: lucija.blog@gmail.com
Lucija se prebuja
M.
.
