Lucija-si.com | |
Življenje je lepo, če ga živišŽivljenje je lepo, če ga živiš. Če ga udejanjaš s tem, kar si in stremiš k tistemu, kar si želiš biti. Se krepiš na svoji poti in prepoznavaš smisle in poti, ki so ustvarjene le zate… Kajti le tako lahko posledično deluješ širše, pa četudi te čaka kopica dela, ki ga včasih preprosto ne zmoreš v eni sami etapi in je potrebno veliko drobcenih korakov do tja... A edino pomembno in edino kar ob končnem obračunu šteje je to, da preživiš sleherni trenutek v harmoniji s sabo, z zavedanjem, da si deloval dobro, po svojih najboljših močeh, v dnevu, ki ti je bil darovan.
Verjetno je lepo tudi tistim, ki si jemljejo pravico, da postavljajo norme in pravila, kako bi naj bilo, kako bi naj teklo, kako bi bilo prav, da bi teklo… Ki si, po njihovo, prizadevajo za dobro drugih, ki čutijo svoje poslanstvo v tem, da »učijo« pravila »vzajemnega« življenja v sobivanju z drugimi. Kako je to usklajeno z njihovo lastno harmonijo ne bi vedela, a zase vem, da ne bi rada bila v njihovi koži…, ker točno vem, kako se moja celostna bit odziva na grenkobo, ki veje iz takšnih dopovedovanj, na žalost, ki jo sprožijo občutenja in miselni pretoki … Vendar, verjetno je tudi njim dobro, jim je življenje lepo, vidijo realizacijo svojih smislov v stvareh, ki so drugim zanemarljive, se požvižgajo nanje, nimajo z njimi kaj početi… sicer »poslanci« ne bi počeli, kar počnejo.
Ponavadi je tako, da se darujemo na oltarjih svojega lastnega življenja. Mogoče nekoliko nerodna terminologija to z darovanjem in oltarji, a trenutno ne najdem ustreznejše. S tem, kar smo, kar izražamo… smo na razpolago stvarstvu, da nas krepi, obdeluje, nam nalaga preizkušnje, ki smo jih nekoč nekje dogovorili, zaradi katerih smo se rodili v to življenje, v ta čas, v ta kraj…, da se realiziramo in obogateni za to izkušnjo nekoč vrnemo spet domov…
Danes se ve, da ljudje živimo po miselnih vzorcih, ki so v naših glavah. Da energija sledi naši pozornosti in da če nečesa v naših glavah ni, če ni niti zametkov, nas še tako dober učitelj ne more podučiti… Ve se tudi, da z izkušnjami rastemo, se postopno realiziramo, se dvigujemo v nivojih zavedanja. Težko je torej govoriti nekomu povsem materialnemu, kako je na nekem drugem nivoju, če ne ve niti kaj je to, kaj šele si zna predstavljati, kako bi lahko bilo. Sem se sinoči ustavila pri Renatinih Horizontih. Kot da je s svojim zapisom še dodatno podkrepila točno tisto, kar sem imela v mislih o sobivanju in »pametnih« nasvetih, kako je treba živeti, ko pravi: »Vsak mora znati biti sam, da bi lahko bil v dvoje. Kdor veliko govori o svojem razsvetljenju, ga še ni doživel.«
Spreminjam se. Toliko vsega se dogaja. Me gnete, oblikuje, dopolnjuje zavedanje. In še vedno pada sneg. Sicer narahlo, povsem drugače kot v prvem tednu letošnjega leta. Kot da bi snežinke blagoslavljale to spreminjanje… in potrjevale zavedanje o drugačnosti. Četudi drugačno, je sneženje še vedno sneženje. Doletela me je tudi vzpodbudna novica, ki me je silno razveselila. V snežni včerajšnji dan je posijalo sonce. Naredila bom vse, kar je v moji moči, da mi bo dano realizirati mini počitnice v februarju. In če se počitnice že ne bodo izšle, vsaj kakšen podaljšan obisk.
Dobila sem tale sms: »Ker si daleč stran, te ne morem objeti, ampak ti pošiljam objem, ki ti bo polepšal dan. Pošlji ga vsem, za katere misliš, da se ga bodo razveselili… saj je danes DAN OBJEMOV!!!« /to je bilo predvčerajšnjim/
p.s. Nekaj mojih objemov iz RL... (((((((((( Trenutno stanje duha: že v dobri kondiciji Napiši komentar { Prejšnja stran } { Stran 58 od 982 } { Naslednja stran } |
 Srce drugega je največji zaklad, ki ga lahko občuduješ le, če se ti samo odpre... To je to, in samo tako je to... Lucija
Opomba: Povzemanje vsebin ali posameznih delov, kot tudi kopiranje fotografij je dovoljeno samo s privoljenjem avtorice,
zapisi na tem blogu so avtorsko zaščiteni.
Kontakt: lucija.blog@gmail.com
Na prvo stran mojega bloga Osebna stran Kontakt Arhiv sporočil Sporočila, ki so jih napisali moji prijatelji Najnovejša sporočilaDejanje sočutjaŽivljenje ... za Ajro Pogačnik 6. maj 2006 - 5. maj 2010 Še ena zmaga Preblisk Skozi spomine ... do novih spominov Iz poglavja "neprecenljivo" Sosledje trenutkov Zdrava sem Pozdrav španskemu bezgu - spet KategorijeosebnoPrijatelji na eDHerrC, regrat, tomi, BelaBrada, nirvana, tritogeneja, OdseviNeba, knjige, Ustvarjalnost, RazbOjniK, ZavestnaSamost, Kaisa, klotilda, Renata, milena, Chantal, Santos, radirka, SamotnaDusa, eUssatka, janalumnus, sheehs, 1Trisha, pollmatej, Mozakar, sailor565, tedi, kojotka, andrejm, lea199, Kleopatra, dare, tommi, sime, orhideja, drsalka, mah,Druge povezaveINTERVJU z LucijoDarja z novicami Polonini haikuji Pikine besede Lucija na Večeru Brat Janez Papa Simeonove besede eDnevnik Večer Mah Noah Drmagnum Ana Drugi svet Draga Dare Nova morska Levazleve Možakar Sailor Tatjana Malec Polonino presenečenje Motoristka lemurian kononenko barbiblond Vlatka 
Število zadetkov: 1381358 |
)))))))))) ... in sneženje na drugačen način. 
. Hvalaaaa. Kar se pa "pridigarjev tiče", mi manjka "prav v bangerjih tista pikica, s katero bi jih posvojila". Ponavadi v meni sprožijo prav nasprotno - negiranje. Učitelji namreč učijo - ne pridigajo. 
M.
. lp Radirka
