Lucija-si.com

Nedeljski natrosek lastnih misli

Smisel mojega življenja je to, kar sem. Kar življenju dajem, sem mu dala. Pa naj se sliši še tako samovšečno, potentno, egoistično…

Življenje dela svoje obrate, velikokrat neodvisno od nas samih, nas pahne nekam, v neko občutenje, kjer se na prvi pogled ne znajdemo… mu pustimo, da potegne iz nas tisto najtemnejšo plat, da pove, kar ima povedati…, a hkrati se vsake toliko znajdemo na neki točki, ko se nas dotakne »še nekaj«, nekaj »več«, kar se nam na prvi pogled zdi skoraj samoumevno in samo po sebi razumljivo… Ko se pa s situacijo podrobneje soočimo ugotavljamo, da sploh ni tako enostavna, kot se nam je zdela na začetku… Da glede na pretečeni čas in prehojene poti sploh ni tako samoumevno… temveč bi lahko rekla, da je situacija toliko dragocena, da ji je potrebno pridati še kanček žlahtne pomembnosti…  

Ugotavljam, kako pomembno je znati prisluhniti nekomu, s katerim pravzaprav ne tičiš pogosto skupaj… da se te nekdo spomni, da ti nameni besedo veselja, upanja, tudi žalosti, če tako nanese. Da ti v tej tekmi s časom in prehitremu utripu življenja zna reči Besedico. Podariti nasmeh. Se te dotakniti v objemu prijateljstva…

Razmišljam v današnjem dnevu o naših poteh. Tako različnih, pa vendar v nekem segmentu tako zelo enakih. Z enakimi borbami, postavljanji zase, v borbi za vsakdanji kruhek… Razmišljam, kako daleč sem od tiste deklice, ki je s tolikšnim zaupanjem zapuščala zgradbo učenosti… prepolna vere v življenje, v srečo, v ljubezen… ki mi je tako zelo polzela med prsti… Bolj, ko sem jo želeli obdržati, bolj mi je uhajala… dokler je nisem ultimativno ustavila in jo obarvala z zrelostno barvo…

Po vseh teh letih sem si končno naredila plan, kam želim, da me pot zanese v tem letu. Sredi tega zavzetega planiranja sem sprejela telefonski klic, ki me je samo potrdil v zaupanju: »Če je to zares dobro zame, se bo zgodilo!« Klic, ki je v včerajšnjo mračno sivino vnesel sonce, ogrel srce…, da ne pozabim, da imam okrog sebe dragocene ljudi, s katerimi nas druži veliko, nek skupen čas, neka skupna preteklost in četudi zdaj nismo fizično skupaj… je neka naklonjenost, spletena takrat, ostala. »Samo, da veš, da sem ves čas nekje blizu tebe! To ti moram povedati, tega ne morem le napisati!«

Ugotavljam, da jih ni dosti, ki zmorejo to narediti na tak srčen, topel način. Da zmorejo le zares srčni in topli ljudje… Hvala M. Zlata si… tudi od nekdaj bila…  Zaupam v najvišje dobro zame. Sporočila so jasna in nedvoumna.

o, ja...

11:36, 24. 01. 2010 .. Avtor janalumnus

...ko pride tako sporočilo, za katerega začutimo, da je iskreno...

...ker če bi gledali samo na besede, je take navlake hudo preveč...

Pa lep dan! 

J

PS: ...večer itak bo

Jan,

12:12, 24. 01. 2010 .. Avtor Lucija07

veselim se večera

so pa sporočila res tako jasna in nedvoumna, da ... lepo je živeti!

..

12:31, 24. 01. 2010 .. Avtor mah

no, to sem čakala. nedvoumna in jasna sporočila. vse tisto.., kar se ima možnost izgubiti v kr neki, ne maram. že tako je ostalega dovolj.

poln zapis. znotraj še večje polnosti.

tvoja jutranjost.. nekega dne, nekega dne.. /si ponavljam že odkar te poznam/

mah,

12:49, 24. 01. 2010 .. Avtor Lucija07

ja, dovolj je bilo bluzenja in nakladanja... in kr neki.

gremo dalje! in komaj čakam tistega jutra, ko bom vnaprej odpirala vrata do ...  počasi bi bil že čas, se ti ne zdi?

PL je že

15:42, 24. 01. 2010 .. Avtor Gost

sedaj samo še OR DE CO CO in bomo na koncu leta 2010 . Ja res so plani tisti, ki jih je najtežje napisati. Samo izvajanje je bitsveno lažje. lp RAdirka

Še

18:11, 24. 01. 2010 .. Avtor Gost

takih sporočil! Lepa so, dajo nam moč.

 Od mene dobiš samo virtualni objem.

 

Ej Lučka,

19:46, 24. 01. 2010 .. Avtor klotilda

ko postane človek, tako kot ti, tolikim sonce in tolažba, potem se že lahko tudi malo "považi". In ko ti življenje prinese prav tisto, o čemer razmišljaš - veš, da si res na pravi poti.

Objem, saj veš, gorenjsko medvedji, M.

O ja

22:11, 24. 01. 2010 .. Avtor Santos

Lucija glede na tvoje izkušnja, mislim, da si se naučila pravilno premagovat ovire, prav tako vem, da za nekatere stvari ne trošiš več energije in prepoznaš tiste prave ljudi...iskrene.

Lep večer 

Radirka,

13:20, 25. 01. 2010 .. Avtor Lucija07

a veš, da nisem še nikoli naredila kaj takega? pa ne mi rečt, da je bloganje kr neki... jst se venomer učim od vas

gost,

13:21, 25. 01. 2010 .. Avtor Lucija07

četudi virtualno, zelo rada vem, s kom se objemam

Kloti,

13:23, 25. 01. 2010 .. Avtor Lucija07

seveda. zdaj sem v fazi žetve

ornk celjski objem  sem se 3x ozrla naokrog, če si kje blizu, ker je vreme tako zelo neprijazno, kot ob tvojih obiskih v Cjelu

Santos,

13:24, 25. 01. 2010 .. Avtor Lucija07

hvala za zaupanje. ne bom rekla, da ne godi... a včasih je vseeno tako frdamano težko priti preko ... no, zdaj mislim, da sem spet v svojem toku  hvala ti.