Brez velikih besed. Za njegovo šefico in malo tudi za njegovega skrbnika. Ker vem, da tudi onadva ujameta kakšen sončnižarek za naju doma…
Kar je moralo biti narejeno, je narejeno. Ne vem, kdo je zdaj bolj zadovoljen, Tačko ali jaz. Moram priznati, da mu je včeraj in danes šlo strašno na živce nenehno »ropotanje« tiskalnika, ki je zame skoraj neslišen v primerjavi z vsemi glasnimi »ropotarnicami«, ki so že preživele svoj čas… ampak njegova pozornost je bila vzpodbujena znova in znova. Jezna seveda, sploh, kadar je zadremuckal…
Sicer pa… da ne bi kdo dejal, da ni res… Če mi je Jan oktobra poslal delegata, mi je zdaj na počitnice poslal pomagača…, ki se ne obnaša prav nič počitniško… temveč se je kar takoj lotil stvari tam, kjer je treba… Kar je res, je res – njegova znanja so vsestranska…
Ampak – najslajši je še vedno ponoči. Ko se njegovo toplo telesce stisne k meni in me njegove tačke /skoraj lastniško, ups/ objamejo…
Lepo nama je skupaj. Zdajle pa sploh, ko zadovoljno prede poleg mene…
Trenutno stanje duha: kako paše... ;))))))))))
Napiši komentar
rejen? a ti misliš, da se da mačka spitati v nekaj dneh?
ej, hvala za tisti naročaj... nič obetaven ni pogled skozi tukajšnje okno... bova s Tačkom odsanjala v en drug svet, samo da se ptiči na sosedovem drevju umirijo...
je pa postal pravi bucko...če se spomnim fotografij izpred časa. lepo porejen heheheh
drugače pa imam občutek, da je res REEEES SKRAJNI ČAS, da si umisliš enega mačkona!!! ker toliko topline, kot jo je v zapisih, ko pišeš o tačku, je le v malo postih ki jih napišeš, če razumeš? čist druga si in ta delček lepega, ti v življenju manjka. ja ti!
prosim ne skočit v luft, v smislu, kaj pa ti veš, kaj meni manjka, ampak takole ko te berem, ko sem brala o hermanu, ti to res manjka. postaneš čist druga osebica! :)
komentar še enkra prebrat..Kala, pa je res napisano, čeprav sem jaz msmilila, da je zadela žebliček na glavico....jaz mislim, da prva beseda bolj opiše, kaj bi imela Lučka - mačkona in ne mucka.
tale Janov muc. Imam dva taka kosmatinca doma in mi je prav lepo gledati take fotografije. Tista položnica pa je tudi mene spomnila, da imam opravke na banki.
bolj kot s plačevanjem položnic je uspešen pri rokovanju z luknjačem in arhiviranjem dokumentacije
posebno še, ko so začeli kronološko zloženi dokumenti naenkrat padati na tla... saj se spomniš, podobno kot so nekoč iz letala odmetavali letake
to bi morala videti začudenja v nagajivih očkah... od presenečenja sem pozabila celo na fotoaparat in sledil je le tisti nežni miiiiijav... in kot bi zamomljal: Kaj se sekiraš? Zlaganja si pa ja navajena!
...da si ne bo še kakega kazenskega pomivanja posode prislužil
In tista prva fotka naju s šefico ves dan mori, saj je res, da ima ljubkovalni vzdevek "bajsi", ampak tam je videti pravi sodček. Mogoče je pa veliko fižola pojedel...
ne, ne... nč bat... to je en poseben kot, od koder je bil fotografiran... saj bi vama šla naredit še en posnetek, pa tako lepo spančka, da ga ne bi motila...
bom jutri fotografirala - bolj od daleč in pod drugim kotom potem me bosta pa napadala, če ga stradam
p.s. pomivanje posode mu je pa sprostitvena rekreacija, obvlada... kakšna kazen neki?
Srce drugega je največji zaklad, ki ga lahko občuduješ le, če se ti samo odpre... To je to, in samo tako je to... Lucija
Opomba: Povzemanje vsebin ali posameznih delov, kot tudi kopiranje fotografij je dovoljeno samo s privoljenjem avtorice,
zapisi na tem blogu so avtorsko zaščiteni.
Kontakt: lucija.blog@gmail.com
. Pa še grel ti bo noge, M.
in plačila v čisti ljubezni 
