Lucija-si.com | |
Tudi to je ... (PS by Lucija)Bilo je včeraj. Če ne bi bilo tako naporno vreme, ne bi iskala informacij kakšni so obeti in kdaj bo nelagodnost prešla… in ne bi naletela na tale posnetek v živo… in posledično ne bi »odplavala« v neke druge energije, v neka druga občutenja, v nekaj, kar niti ne znam prav poimenovati. Samo vem, da Je.
Tisti, ki me vsaj malo poznate, si verjetno mislite, kaj sledi… Zuzzu je dala natančna navodila, ki jih seveda vsakdo razume po svoje. Jaz sem njene besede razumela, kot je videti v nadaljevanju…
Bila sem tam…, doživljala svoje osebne zmage, rasla in se krepila v samozaupanju. Prišla sem tja, kamor sem od nekdaj hrepenela priti. Na obrežje Sene, v neposredno bližino Notre Dame. In se naenkrat počutila neopisljivo svobodno v sebi… Kot da bi sestavila neke koščke sebe, povezala preteklost v sedanjost… »Kadar v duši človeka izbruhne svoboda, bogovi ne morejo več ničesar storiti proti temu človeku!« /Jean Paul Sartre/
In ne le to. Po Parizu se je treba sprehoditi. Krvavim žuljem navkljub…, a je neprecenljivo. Le tako se lahko dotakneš njegove duše. Jo lahko začutiš v svojih podplatih. Te poboža v lahnem vetriču. Posedanje po uličnih lokalih, opazovanje ljudi med čakanjem na obrok, kavo… uživanje ob meditaciji, kjer samo Si, sprehajanje po bulevarjih… postanek ob uličnih godcih…
Vedeti je treba, da Pariz ni le zgodovina. Niso le muzeji, palače in cerkve. Vedeti je treba, da utripa kot veliko narodnostno pisano srce, da se v njemu prepletajo najrazličnejše kulture, da srečuješ ljudi vseh barv in ras… in na tisoče turistov… In nič ni posebnega, če se predstava v Moulin Rouge začne šele pozno zvečer…, kajti pravo življenje se v Parizu začne šele zvečer, pravijo…
Ni podnapisov. Veliko je bilo že povedanega, pokazanega… Tokrat naj samo utripa v svojem ritmu… Trenutno stanje duha: božajo me njegove energije... :))))))) Napiši komentar { Prejšnja stran } { Stran 53 od 982 } { Naslednja stran } |
 Srce drugega je največji zaklad, ki ga lahko občuduješ le, če se ti samo odpre... To je to, in samo tako je to... Lucija
Opomba: Povzemanje vsebin ali posameznih delov, kot tudi kopiranje fotografij je dovoljeno samo s privoljenjem avtorice,
zapisi na tem blogu so avtorsko zaščiteni.
Kontakt: lucija.blog@gmail.com
Na prvo stran mojega bloga Osebna stran Kontakt Arhiv sporočil Sporočila, ki so jih napisali moji prijatelji Najnovejša sporočilaDejanje sočutjaŽivljenje ... za Ajro Pogačnik 6. maj 2006 - 5. maj 2010 Še ena zmaga Preblisk Skozi spomine ... do novih spominov Iz poglavja "neprecenljivo" Sosledje trenutkov Zdrava sem Pozdrav španskemu bezgu - spet KategorijeosebnoPrijatelji na eDHerrC, regrat, tomi, BelaBrada, nirvana, tritogeneja, OdseviNeba, knjige, Ustvarjalnost, RazbOjniK, ZavestnaSamost, Kaisa, klotilda, Renata, milena, Chantal, Santos, radirka, SamotnaDusa, eUssatka, janalumnus, sheehs, 1Trisha, pollmatej, Mozakar, sailor565, tedi, kojotka, andrejm, lea199, Kleopatra, dare, tommi, sime, orhideja, drsalka, mah,Druge povezaveINTERVJU z LucijoDarja z novicami Polonini haikuji Pikine besede Lucija na Večeru Brat Janez Papa Simeonove besede eDnevnik Večer Mah Noah Drmagnum Ana Drugi svet Draga Dare Nova morska Levazleve Možakar Sailor Tatjana Malec Polonino presenečenje Motoristka lemurian kononenko barbiblond Vlatka 
Število zadetkov: 1374305 |
M.
Lea
Kot pravi Jože, za mojo dušo gre 
... ne, ne norčujem se, samo od tedaj dalje je to tako močna asociacija na Pariz. In v Mariboru je bil en pajzl po imenu Pariz tam nekje za drugo gimnazijo. Da o keksih sploh ne razmišljam... ali pa "Ajfelova kula", koju su u vojsci primerni vojnici izradili od 1250000 šibica... i koju su kao smanjeni model napravili u pionirskom gradu u Beogradu... no, pa pariškim zrezkom se sploh ne branim, ali kakim šansonom neukrotljive parižanke, vonj po pariški me pa spominja na šolske ekskurzije, takoj, ko se je avtobus premaknil...
