Lucija-si.com

Zakaj se ne razumemo? (PS Lucija)

Poznate občutek streznitve? Trenutek, ko se zaveste, da pravzaprav živite v iluziji? V neki navidezni resničnosti? Ker je to, kar se vam v trenutku zgodi, tista prava, dokončna resnica? Otipljiva resnica, ki ji moraš verjeti, ker se pravzaprav odvija pred tvojimi očmi… Tista, ki ni zavita v tančice skrivnostnosti… Enostavno je… Tukaj in zdaj. Beseda, ki postane molk, pesem, ki se ne izpoje… In naslednji trenutek zavedanje – kaj pravzaprav govori beseda o molku? Ali molk o besedi? Kaj je tisti neizpeti refren pesmi? Od kod torej petje, če ga slišiš? Zakaj refren, če je pesem brez refrena? Enkratna? Edinstvena? Kdaj je pravzaprav iluzija postala resničnost? In kaj je bolj navidezno – resničnost ali iluzija? Ali zakaj iluzija ni navidezna?

Ne gre za vprašanje – ljubiti ali biti ljubljen.  Gre za več od tega… Gre za harmonijo, tovarištvo, razumevanje, prijateljstvo, gre za Biti. Gre za Midva… Ne gre več za komunikacijo. Ne moreš komunicirati o stvareh, ki jih ne občutiš. Gre za občutenja. Dotike sreče, povezanosti, prepoznavnosti. Ki so ali pa niso prebujeni…

Kaj je torej tisto, kar sledi? Iskanje resnic v drugi navidezni resničnosti? Ne se hecat! Misliš, da se lahko obnese? Nikoli! Beg je beg, kakorkoli ga poimenuješ… in še vedno le in zgolj Navidezno. Prebudiš se s pogledom vase, s pogumom, da odpreš srce, z zaupanjem, da se bodo rane zacelile… da vstaneš močnejši, modrejši… Živ. Gre namreč za Življenje.   

Zato se ne razumemo. Ker živimo vsak v svoji navidezni resničnosti, v iluzji slepote, s premalo iskrenosti, s premalo zaupanja, s premalo poguma se darovati na oltarju ljubezni. Ker nas ovija strah pred tistim, kar se skriva v nas, ker si ne upamo enostavno svoje lastne biti prijeti pod roko in z njo zakoračiti v življenje.

Lucija,

07:22, 15. 03. 2010 .. Avtor pravakala

predvsem zadnji odstavek je odgovoril na vprašanje o nerazumevanju. Se kar strinjam s teboj.

Pa nov avatar imaš.

Tako kot praviš:" Gremo v nove začetke!"

Pozdravček

Kala

Kala

07:28, 15. 03. 2010 .. Avtor Lucija07

tako pač mislim, da je...

o avatarju pa - mogoče nisi bila pozorna, a na prejšnjem avatarju sem bila še s cigareto v roki  ampak ni bila stvar v cigareti, temveč v kostimu, ki sem ga imela oblečenega - in katerega imam namen obleči še v tem tednu  oh, ti cilji in poti, kako priti do njih ...

Pozdravljam v tvoje konce

:-)

08:15, 15. 03. 2010 .. Avtor jurson

siva skala, ki pneš se v večnost,

vem, zadnje dni pred smrtjo se najmanj mudi.

Kdo naj doume mir,

ko se pot teboj tresoče in zgubane roke

zapletajo med strune in spremljajo napev

k pesmi o minevanjih...

 

Starec, povej mi, si ljubil?

"Ljubil zelo!" Je pela pesem...

Pa si pozabil?

"o, le kako.., le kako?"

 

sonca in resničnosti

Jure

...

08:33, 15. 03. 2010 .. Avtor odsrcadosrca

Lepo, tako tudi jaz čutim:

Zato se ne razumemo. Ker živimo vsak v svoji navidezni resničnosti, v iluzji slepote, s premalo iskrenosti, s premalo zaupanja, s premalo poguma se darovati na oltarju ljubezni. Kar nas ovija strah pred tistim, kar se skriva v nas, ker si ne upamo enostavno svoje lastne biti prijeti pod roko in z njo zakoračiti v življenje. 

Ojla zamudnica,

08:51, 15. 03. 2010 .. Avtor klotilda

ja za to gre. Naše iluzorne predstave in življenje. In kaj je življenje drugega, kot ljubezen. In kaj je ljubezen drugega kot razumevajoč molk - v katerem se vse zlato raztopi - in smo eno. Objem M.

hmmm...

08:57, 15. 03. 2010 .. Avtor janalumnus

...včasih gre pa preprosto za različno pripravljenost vlaganja in pričakovanje sprejemanja, kar je lahko le vprašanje prehitevanja, ali pa, kar je morda pogosteje, vprašanje globlje nezdružljivosti značajev.

J

Lucija

08:58, 15. 03. 2010 .. Avtor Gost

 globoko razmišljanje, ki si ga je treba zapisat za uho. lepo, kamenček v mozaiku teh spisov

želim ti lep sončen dan

Anabell

Komentar brez naslova

13:59, 15. 03. 2010 .. Avtor Gost

Točno to...vse je iluzija...

Sime

Ja in ne

14:39, 15. 03. 2010 .. Avtor radirka

razumem in ne razumem. Napisala tako široko, da rabim kakšen teden ali dva, da pospravim v svojo glavo. Vem pa, da je iskrenost tisto, kar mene stane veliko, mogoče preveč. Lahko pa sem samo preveč polna sama sebe, torej čista važička. Ne verjamem pa, da je prijateljstvo nekaj, kar je odivsno od značaja. Še vedno trdim, da se nasprotja privlačijo in da tisit, ki si želi podobnosti, enakosti želi nekoga mogoče narediti po svoji podobi ali si ga celo podrediti.  lp Radirka

 

Aha,

15:49, 15. 03. 2010 .. Avtor elenah

... ja, tale strah strah strah znotraj naše resničnosti ... se strinjam s tabo ... ravno zadnjič sem prebrala misel, na katero so me spomnile te tvoje vrstice - da nam je po večini skupno to, da je v naši lastni resničnosti vse preveč tega, kar nas je usmerilo na pot strahu, namesto da bi hodili po stezi ljubezni ...

..

19:22, 15. 03. 2010 .. Avtor mah

hm. se kar strinjam z JanAlumnusom.. v navideznostih in iluzijah so v majhnih paketkih spravljene strahotne resnice. za Potem.
ker: misel je začetek. "misel rodi vse stvari in jih oblikuje."
kakor se ne razumemo, se tudi razumemo. vse je stvar značaja obeh strani.
značaji pa so, seveda vsak po svoje, izdelani. PA NE V NAPREJ. torej: če nekdo živi "za vsak slučaj", potem ima težavo.

prekrasna jursonova zadnja kitica pove vse..

Pa vendarle se razumemo

20:08, 15. 03. 2010 .. Avtor ZavestnaSamost - domača stran

Marjana-Lucija, tvoj spis sem prebrala v službi na hitro, sedaj sem morala še enkrat, ker je tako čudovit in se me je tudi dotaknil. Nekateri se vendarle razumemo. Vsako misel v tem tvojem spisu razumem. Čudovita mala literarna mojstrovina. Sem bila enkrat prej na e-mailih kot na blogu in sva si tam odpisali.

Jaz sem pri sebi komentarje blokirala, ker nimam časa ne za blog, ne za Internet, še za svoje prispevke moram čas ukrasti in jih pripravljam ne samo ure, celo mesece ...  in ker ne želim sodelovati pri tem Janovem "tekmovanju prostih spisov".

Toda nekateri ste napisali take čudovite misli, da sem izjemoma, kot je Marjana-Kloti, pri nekaterih komentirala.

A ZAKAJ SE NE RAZUMEMO?

20:43, 15. 03. 2010 .. Avtor LUCIJA

hm..meni je to popolnoma jasno: zato, ker smo gluhi in slepi za vse, razen za tisto, kar predstavljamo sami. Zato, ker nočemo poslušati in slišimo le sebe. Včasih se ne razumemo (?) tudi zato, ker imamo PREVEČ časa za drobnjakarstvo in se vtikamo v vsako besedo, ki v resnici morda sploh ni bila mišljena na "tak" način kot jo vidimo mi.

Ne razumemo se tudi zato, ker se delajo "stranke", ko skupine "vkup potegnejo", ne da bi vedeli, zakaj in čemu.

Meni se zdi kreganje v tja tri dni, že od nekdaj bedasto. Če se že kregam, se kregam kvalitetno, da pri tem uživam. A tisti, s katerimi to počnem, se znajo kregati. In vedo, kdaj je treba odnehat in iti na pivo

Lucija, lep večer in uživaj , če te bo kdo žgečkal po podplatih

 

krucefix

21:14, 15. 03. 2010 .. Avtor Gost

Lucija, men se bo enkrat na tvojem blogu čist zmešal ,hehnehe.

Evo, da je ta zadeva že steklqa, je, morda, ugotovila Mah (pri Klotildi)

Mejdun, pa zakaj, za vraga, ne morem prit ebi komentirat kot normalen državljan in ti enkrat kradem identiteto, enkrat pa kot inkognito?

Evo, grem na kavč, gledat Kosti.

Tale razcepljena LUCIJA ob 20.43

22:03, 15. 03. 2010 .. Avtor deprofundis

piše tako pametno in preprosto, da ji lahko sledim. In se strinjam z njo. Razen s pravočasnim odhodom na pir.

Dognati neko pravdo - ne da bi kogarkoli žalil ali/in poniževal (včasih žal/ost/ijo dejstva)- je slastnejše od vsake pred koncem zaključene in zalite debate, diskusije . . .

@@@

06:06, 16. 03. 2010 .. Avtor Lucija07

jurson - kako sem počaščena! hvala lepa!

odsrcadosrca - hvala

Klotilda - čeprav je na trenutke tako hudičevo zagamano, je življenje ena sama ljubezen, ja

janalumnus - seveda je lahko tudi tako. ampak a ni čar vsega prav v učenju iz drugačnosti in različnosti?

Anabell - ti kar piši za uho, če misliš

Sime - iluzija, ja.

Radirka - niso zastonj pregovori o nasprotjih... ampak razumevanje znotraj nasprotij je težko ujeti. nekaj mora poganjati zadevo naprej, nekaj kar je vredno, da se nadaljuje - po moje pač-

elenah - po mojem globokem prepričanju, je prav strah tisto, kar nas od vsega najbolj razdvaja

mah - zelo, zelo ja. se strinjam. misel je vse. iz nje izhaja vse naprej.

ZavestnaSamost - hvala za tako izviren komentar. Ja, nekateri se razumemo.

Mici - res ne vem, kaj te je tako iz tira vrgl? saj vem, tolk me že pogrešaš za v živo objet, da se zlivaš v eno z mano  in krucefix, plačat je treba domeno, pol te pa takle zeza in izgine vsa enostavnost - ker gre za drugačnost - jao, sem spet zabluzika ...

deprofundis - pivo naj ne bi bilo ovira. enake učinkovine ima tudi metin čaj ali kakršnakoli drugačna pozornost. ni nujno, da se vedno pride do konca. včasih konci niso mogoči, po moje.

na mojem blogu

07:43, 16. 03. 2010 .. Avtor jurson

boš našla reko zase

sonca

Jure

Jure,

08:17, 16. 03. 2010 .. Avtor Lucija07

hvala za opomnik.

Komentar brez naslova

10:53, 16. 03. 2010 .. Avtor Janez

Kaj ko bi ti organizirala predavanje na to temo in udeležencem vtepla v glavo svoja znanja. Vesel sem, da zna še kdo reči bobu bob v tem času.

Bravo! Sicer pa tako ali tako ne odidem "lačen" od tod. 

Janez,

07:02, 17. 03. 2010 .. Avtor Lucija07

hehehehe si me pa nasmejal ...

ja, ok. kar organiziraj termin in pripelji občinstvo ... garantiram, da bom govorila ... samo ne znam si predstavljati odpiranja glav

sicer pa hvala lepa za zaupanje!

15 komentarjev

20:18, 17. 03. 2010 .. Avtor radirka

no upam, da je prav. lp Radirka