Lucija-si.com | |
Zdrava semTakrat sem zaključila sestavek z besedami: »… Zmogla sem, kar bi mi naj vlilo voljo, da bom premagala tudi bolezen… vse zastoje, ciste, polipe, da bom jutri Zdrava …«
Od takrat nisem niti poizkušala, če »zmorem« kaj več od tistega, kar takrat sem. Takratna izkušnja mi je nekako zadostovala, saj je bila vpeta na nek način v nadčloveške napore …, z nekim zavedanjem, da je bil to prvi korak na poti k boljšemu počutju.
Sicer sem se v novoletnem času poigravala z mislijo, da bi si ogledala jaslice v Postojnski jami, ampak sem našla v sebi zadosti »pametnih izgovorov«, da nisem. Le zakaj bi na novo preverjala nekaj? Kaj pa, če se mi mogoče ne izide? Kaj pa, če le še nisem opravila z vsem? Tistih: »kaj pa?« sem znala namreč poiskati neverjetno mnogo v sebi, kadar to ni bilo potrebno ...
Že kar lep čas se počutim odlično. Če ne bi bilo na mojem pultu še tistih nekaj tablet, ki me »opominjajo« na disciplino rednega jemanja, na nekakšen »dvom«, da čisto vse pa mogoče vendarle ni ..., bi verjela, da mi res nič ne manjka …
Vendar … kot že tolikokrat doslej, življenje samo od sebe izpiše teste takrat, ko najmanj mislimo, da bi jih lahko. In »pademo« v preizkušnjo, ko si najmanj mislimo, da lahko gre za preizkušnjo. Ki se običajno zgodi, ko tisto na nek način pričakovano, na nek način zataji in se odpre neka povsem druga opcija. O kateri nismo ničesar mislili, nismo imeli izoblikovanega lastnega mnenja … Pač, neka druga možnost, ki jo je življenje ponudilo …
Tudi meni, seveda … In ob kateri so stekle tiste prave »radostnice«, ko sem ob koncu poti dojela vso lahkotnost korakov, enakomernega bitja srca, hkratnega zavedanja, da sem Zdrava, ne glede na kemijo na domačem pultu. Ko ni mogoče z besedami opisati občutenja Življenja, ki me je zaobjelo v tistem trenutku … Vso živost in ženstvenost. Veselje nad tem, da sem jo premagala … V vsej ponižni hvaležnosti, z razumevanjem, kako dobra učiteljica je bila moja bolezen …, ki me je pripeljala v danes. Zdrava sem!
Trenutno stanje duha: zelo dobro! Napiši komentar { Prejšnja stran } { Stran 8 od 983 } { Naslednja stran } |
 Srce drugega je največji zaklad, ki ga lahko občuduješ le, če se ti samo odpre... To je to, in samo tako je to... Lucija
Opomba: Povzemanje vsebin ali posameznih delov, kot tudi kopiranje fotografij je dovoljeno samo s privoljenjem avtorice,
zapisi na tem blogu so avtorsko zaščiteni.
Kontakt: lucija.blog@gmail.com
Na prvo stran mojega bloga Osebna stran Kontakt Arhiv sporočil Sporočila, ki so jih napisali moji prijatelji Najnovejša sporočilaŽivljenje ... za Ajro Pogačnik6. maj 2006 - 5. maj 2010 Še ena zmaga Preblisk Skozi spomine ... do novih spominov Iz poglavja "neprecenljivo" Sosledje trenutkov Zdrava sem Pozdrav španskemu bezgu - spet Razmišljanje ob želji po prijateljici iz Tibeta KategorijeosebnoPrijatelji na eDHerrC, regrat, tomi, BelaBrada, nirvana, tritogeneja, OdseviNeba, knjige, Ustvarjalnost, RazbOjniK, ZavestnaSamost, Kaisa, klotilda, Renata, milena, Chantal, Santos, radirka, SamotnaDusa, eUssatka, janalumnus, sheehs, 1Trisha, pollmatej, Mozakar, sailor565, tedi, kojotka, andrejm, lea199, Kleopatra, dare, tommi, sime, orhideja, drsalka, mah,Druge povezaveINTERVJU z LucijoDarja z novicami Polonini haikuji Pikine besede Lucija na Večeru Brat Janez Papa Simeonove besede eDnevnik Večer Mah Noah Drmagnum Ana Drugi svet Draga Dare Nova morska Levazleve Možakar Sailor Tatjana Malec Polonino presenečenje Motoristka lemurian kononenko barbiblond Vlatka 
Število zadetkov: 1369168 |
ampak veš, malo preveč zajebana sem, da bi se kar tako predala in mogoče komu naredila veselje s tem 
zajebana. Jaz mislim, da preveč uživaš v življenju, da bi se predala. Je čutiti, da ti je lepo.
