Lucija-si.com | |
Karma ali izvirni greh?"V globinah zime sem končno spoznal, da v meni živi nepremagljivo poletje." Albert Camus
Načeloma ločujem to gredico od ostalih in ne prenašam postov med njimi. Vendar se mi zdi, da sem se dotaknila vprašanja, ki je enako aktualno tako tukaj, kot tam, zato ga v nadaljevanju posredujem tudi tukaj:
Včeraj sem prebrala izredno zanimiv post z naslovom Pekel in nebesa – tukaj, ki me je vzpodbudil k pisanju tega zdaj. Še bolj me je fasciniralo, da ga je spisalo mlado dekle, na osnovi doživetega, torej na osnovi lastne izkušnje. S tem, ko odstiram tančice svojega življenja tu in tam Vam želim povedati, kako lahko neki vzorci, neka neprestana negiranja in dopovedovanja zaznamujejo človeškega duha in ga pripeljejo natanko tja, kamor ga naj ne bi. In ko ga pripeljejo do tiste »točke«, si tisti, ki so s svojim načinom izražanja samega sebe pripomogli k temu, manejo roke. Saj so vedeli, da bo tako, si prikimavajo. Ni pomembno, če so zgledi pravi ali niso pravi, primerni ali neprimerni, če se tisti, po katerih se zgledujemo osveščeni ali niso osveščeni. Prav tako ni pomembno, da vsi ti vzorci, vzgledi vplivajo na vse ljudi enako. Na ene bolj, na druge manj. Eni se znajo že zelo zgodaj postaviti zase, drugim to uspe šele v tako imenovanih »zrelih letih«, nekateri do smrti tavajo, pa se tavanja sploh ne zavedajo. Edino pomembno je, da živimo, da se ne zadovoljimo s preživljanjem časa od rojstva do smrti. Tisti, ki me že dalj časa prebirate, točno veste o čem govorim… Ostali pa vprašajte… Je to »karma«? Ali je morebiti to »izvirni greh«? Če je to karma, potem smo se rodili v to življenje za to, da se naučimo, se očistimo »navlake«, ki nam je ostala iz prejšnjih življenj?! Če je to izvirni greh, smo ga z rojstvom prinesli na ta svet. Kaj? »Navlako« od prej? Šele s krstom ga operemo, se nam »izbriše«. Odločitev, da bomo sprejeli zakrament svetega krsta, pa največkrat ni v naših rokah, sprejemajo jo naši starši. Ko smo še nebogljeni otročički nam poiščejo krstne botre, tako imenovane nadomestne starše. Zakaj? Ker ne vedo, kaj izvirni greh sploh je in so bili vzgojeni v duhu, da otrok ne bo prišel v nebesa, če ne bo krščen? Ali nam izberejo krstne botre iz strahu, da nas sami ne bodo znali pripeljati do nebes? In kje so nebesa? Zgledno, plemenito, pošteno in delovno življenje nas bo pripeljalo v nebesa, sicer se bomo cvrli v peklu, oziroma, če se bomo v tem življenju naučili vsega, kar potrebujemo, »odplačali« vse grehe, napake, zmote iz prejšnjih življenj, bomo zaključili z rojevanjem v to življenje, v to obliko, v kakršni smo, sicer se bomo ponovno rodili. Mislim, da sploh ni pomembno, če je to karma ali izvirni greh, da ni pomembno v katerega Boga kdo veruje, kako se ta Bog imenuje, kaj ta Bog pravi… Prepričana sem, da je edino pomembno, da vsakdo najde svojega »Boga« v samem sebi, pa naj ga imenuje bog, duša, notranji jaz, višji jaz, podzavest. Kakor koli. Naj najde v sebi samem tisti smisel življenja, ki ga radosti, oplemeniti, ga osrečuje, naj čuti, da živi… Nimam dovolj »strokovnega« znanja o tem, da bi se lahko poglobila v obravnavo in razpravo bodisi o karmi, bodisi o izvirnem grehu. Moje edino znanje temelji na mojem življenju…
Iz svojega življenja sem se naučila, da ti ne pomaga nobena vera, nobeno prepričanje, če ne verjameš in ne zaupaš v samega sebe. Najbolj enostavno je valiti krivdo za nastalo »zmedo« in s tem povezano »trpljenje« na druge. Zelo enostavno je reči staršem ali vzgojiteljem, ti si kriv, ti si kriva in potem vsem, ki so te voljni poslušati, razlagati, kaj so ti storili, kakšne krivice so se ti zgodile. Še lažje se je vdati v usodo in nič ne narediti. Z izjemo, ko si še nebogljen otrok, ko po vseh znanih in neznanih merilih še nisi sposoben skrbeti sam zase in vse dokler te ne postavijo pred zid ali si kako drugače življenjsko ogrožen, imaš možnost, da se postaviš zase. Sam si odgovoren za svoje življenje, za svoje trpljenje in za svojo srečo.
Napiši komentar { Prejšnja stran } { Stran 963 od 983 } { Naslednja stran } |
 Srce drugega je največji zaklad, ki ga lahko občuduješ le, če se ti samo odpre... To je to, in samo tako je to... Lucija
Opomba: Povzemanje vsebin ali posameznih delov, kot tudi kopiranje fotografij je dovoljeno samo s privoljenjem avtorice,
zapisi na tem blogu so avtorsko zaščiteni.
Kontakt: lucija.blog@gmail.com
Na prvo stran mojega bloga Osebna stran Kontakt Arhiv sporočil Sporočila, ki so jih napisali moji prijatelji Najnovejša sporočilaŽivljenje ... za Ajro Pogačnik6. maj 2006 - 5. maj 2010 Še ena zmaga Preblisk Skozi spomine ... do novih spominov Iz poglavja "neprecenljivo" Sosledje trenutkov Zdrava sem Pozdrav španskemu bezgu - spet Razmišljanje ob želji po prijateljici iz Tibeta KategorijeosebnoPrijatelji na eDHerrC, regrat, tomi, BelaBrada, nirvana, tritogeneja, OdseviNeba, knjige, Ustvarjalnost, RazbOjniK, ZavestnaSamost, Kaisa, klotilda, Renata, milena, Chantal, Santos, radirka, SamotnaDusa, eUssatka, janalumnus, sheehs, 1Trisha, pollmatej, Mozakar, sailor565, tedi, kojotka, andrejm, lea199, Kleopatra, dare, tommi, sime, orhideja, drsalka, mah,Druge povezaveINTERVJU z LucijoDarja z novicami Polonini haikuji Pikine besede Lucija na Večeru Brat Janez Papa Simeonove besede eDnevnik Večer Mah Noah Drmagnum Ana Drugi svet Draga Dare Nova morska Levazleve Možakar Sailor Tatjana Malec Polonino presenečenje Motoristka lemurian kononenko barbiblond Vlatka 
Število zadetkov: 1369173 |
