Čutim, da to moram storiti… Pa ne le, da moram, tako je po »reglcih«… Dvanajst piscev nas je pisalo 1. (prvi) prosti spis v 2. (drugem) ciklu. Pisali smo o tem, kaj čutimo, da še ne smemo storiti. Ponedeljkov večer je bil ponovno izpolnjen z branjem in druženjem…, kot je to ponavadi takrat, kadar objavljamo proste spise… Pa ne le ponedeljkov večer… Spisi ostajajo tam, kjer so objavljeni, še za kasnejše, tudi naključne bralce… Jana še naprej vzorno vodi evidenco pisočih, tako da lahko vedno, vsakdo najde pot do vseh…
… vendarle pa se ta naš prvi krog drugega cikla, brez nekih pretresov zaključuje, za kar sem Vam srčno hvaležna. Če se samo spomnim tistega takratnega »mojega« kroga… Ojej…
Kot je kazalo že sinoči, današnji dan pač ni prinesel kakšne bistvene spremembe…, se je največ komentatorjev podpisalo pod Anin spis in sicer 15.
Predvidevam, da se strinjamo, da se nam nikamor ne mudi, tako ali tako so počitnice in bomo vendarle počakali na Ano, da bo določila nov naslov. Zahvaljujem se vsem za sodelovanje, tako pisno kot bralno… in vam želim lep in prijazen podaljšan vikend, začenši z jutrišnjim praznikom…
Ana, tebi pa moje čestitke z enim čisto "mestnim" sončnim zahodom, iz moje neposredne okolice, ki naj pove vsem, da imamo vso lepo tudi doma. Verjamem, da se s to mislijo strinjaš, zato tale sonček v poslavljanju - zate!
Zdaj sem pa na svojem blogu GOST... Na pomoč uredništvo!!!
@ Jana - saj veš, posamezniki tvorimo celoto in tako nam uspeva s skupnimi močmi
@ Kloti - žal se moram tudi sama podpisovati; ne vem, kaj se je zgodilo danes, sem malo prej kontaktirala uredništvo... Ja, Kloti, še kar sem v gužvi... Zdaj se en del mladine odpravlja na dopust in je milijon drobcenih opravil in skakanj in črtanj s seznama in... mami help ustanova malo bolj miga, kot bi sicer... Krog pa smo zaključili, po sreči in v lepem, hvala Bogu...
@ Gost(ja) - verjamem, da bodo tole nesrečno prijavljanje fantje uredili, kot so še vse doslej...
Čestitke Ani. V pričakovanju novega naslova, vse dobro, vsem...
11:27, 15. 08. 2008
.. Avtor Tatjana Malec - domača stran
TEMA
V moji popotni torbi so velike gmote teme. V njej ležijo spominski podatki z mnogimi križi in pokopališkimi znamenji.
Tema se dviga nad porodno vodo, v kateri plava novorojenček, ki me išče, da bi se iztrgal iz njenega telesa. Ritem zamahov je kvadrat kroga. Tam je skrita zgodovina, nikogaršnja lastnina.
Enorazsežne nihajoče tvorbe, sklenjene v zanko prostora. Jezero teme je neizmerno, simetrija strun v vesolju, kakor okrnela iznajdba preteklosti, ki se podi po naravi, rastlinah in človeku. Naseljuje se povsod, kjer se pojavijo ljudje, ki hočejo kaj razumeti.
Malenkosti v njenem objemu redko kdaj ohranijo svoj sijaj. Nasičenost uničenih snovi nosi na netopirjevih krilih. Kot saje v kaminu se tedne in mesece noče odluščiti, da bi dragulji v njej potopljeni pokazali svoj sij in svojo moč.
Kar naprej daje razumeti, da je tudi prazni tok njene temne reke življenje. Njene elipse kažejo, da se bo zgodil pok in da okrog nje mrgoli planetov, ki sledijo njenim navodilom.
Tema je sila izven dejanskega časa, umeščena v prostor, kjer je luč izgubila svojo moč. Privlačita jo negotovost in abstraktnost, da zakrijeta konkretnost. Češem jo po laseh, da bi jo razčesala po polzenjih temnine. Kot uročena vstopam vanjo in iščem amebni način njenega množenja, a nič ne morem razumeti, ker je njen obstoj vesoljni princip.
Zakaj v njenem spominu ne morem nabirati jagod? Ne razumem zakaj tema obstaja v duhovnem svetu ljudi, ki hočejo izpovedati resnico luči in ozdraviti njen zadrti nemir.
Srce drugega je največji zaklad, ki ga lahko občuduješ le, če se ti samo odpre... To je to, in samo tako je to... Lucija
Opomba: Povzemanje vsebin ali posameznih delov, kot tudi kopiranje fotografij je dovoljeno samo s privoljenjem avtorice,
zapisi na tem blogu so avtorsko zaščiteni.
Kontakt: lucija.blog@gmail.com
? Tole si več kot dobro izpeljala. Hvala in cmoka
. In čestitke Ani - jasno, da jo bomo počakali.
pozdrav
