Rada imam morje. In vse, kar zraven paše. Če pašejo poleg tudi mornarji, hvala bogu…, a žal nikogar ne poznam. Pravzaprav ni res. Poznam dva, vendar po čisto drugačnih linijah, v nobenih povezavah z morjem. In potem se je pojavil… en, s čisto ta pravim imenom. Čemur je sledila fotografija, tale tukaj…
Kako si predstavljate morje in mornarje? Ste kdaj razmišljali o tem?
In potem me je doletelo veselje, da sem ga spoznala »v živo«. Pod njegovim pravim imenom. Očaral me je njegov glas, ki je prebiral verze v nekem čarobnem dnevu, kjer se je kresala energija ob zvokih Halgata… Žal ne znam opisati vseh občutkov tistega dne, tisti, ki ste bili tam, veste o čem govorim… A glej ga zlomka. Nič »mornarskega« ni bilo videti v njemu, tistega dne… čeprav je več kot očitno povezan z marsičem…
Že veste o komu govorim? Ne? Gremo dalje… Ko smo pisali spise, se nam je pridružil z druge domene… in potem je odprl svoj blog tudi pri nas… pod enakim imenom… Mornar. Pesnik. Pisatelj. Bralec… Komaj se je dobro namestil med nami… pa se je odkril še z enim posebnim talentom – fotografija… Natanko pred pol leta je na ogled postavil svoje nočne fotografije, praznično okrašene Ljubljane… Tega res ne smete zamuditi… Tukaj!
To je le nekaj »tistih« trenutkov, s katerimi mi je počasi »zlezel« pod kožo, pika na i, da je postal zares »moj« je nekje drugje. A še prej si poglejte ta njegov opis Bohinja… in seveda te fotografije megle…
Zame ste vsi blogerji v prvi vrsti ljudje z druge strani ekranov. Vsak posebej ste s svojimi vpisi pridali en kamenček v mozaik mojega bloganja, ki je postal način življenja. Ste osmišljali moj vsakdan in ga nekako še vedno. Naučili ste me veliko novega, s tem ko ste tukaj, podajate svoja mnenja, pišete svoje zgodbe življenja… Mnogo vas je nesebično pristopilo k meni v trenutkih mojih stisk in strahov, me držalo za roko ob zahtevnih pregledih, mi namenjalo tople misli, polne pozitivnih vibracij, energije… Ne verjamem v naključja, zato vem, da smo si na nek način darovani v učenja… in pri tem je težko narediti selekcijo, kateri je bolj pomemben od drugega…
A vendar nekdo izstopi. Meni je letos izstopil sailor565. In veste zakaj? Ker je krasen človek. Z imenom in priimkom in virtualnim imenom. S svojim rojstnim datumom vpisanim v osebne dokumente. Kateri praznuje svoj osebni praznik istega dne kot jaz. S katerim lahko v zori julijskega jutra rečem Na zdravje! In Vse najboljše! Zato je… Moj bloger leta 2008 Andrej, sailor565.
Marsikaj lahko človek potegne iz tvojih zapisov - če želi, če nekaj pozna lahko spozna iz druge plati, če ne lahko vzame v poduk in o tem razmisli, v najslabšem primeru lahko pusti že vedeno nekomu, ki ne ve...skratka zmeraj se najde v tvojih zapisih nekaj - tisto nekaj pa dojema vsak posameznik sam na svoj način in obrne kakor si želi!
tegale tvojega mornarja boš pa kar lepo delila tudi z menoj. Ker se čisto pošteno in resnično zelo in do pike strinjam s teboj. Pa še malo hinavska sem veš - morda se me pa kdaj usmili, pa me enkrat povabi tudi na jadrnica.
To ti pa verjamem, da se te je dotaknilo. Sama sem tudi letos na dopustu spoznala eno gospo, ki ima rojstni dan na isti dan, kot ga imam jaz. Doživljala sem to srečanje napol bogovsko.
lepo si napisala. Sem vesela, da sem te v živo spoznala na Mileninem literarnem večeru. Name si napravila vtis neke posebne umirjenosti in preprostosti. Želela sem malo več se pogovarjat s teboj, malo mi je bilo žal glede na razmere. Bila si močno nasprotje tvoje šoferke (če sem se zmotila se opravičujem in me kar popravi). Ta isti večer sem spoznala tudi Sailorja565 in še nekaj blogerjev.
res je en tak poseben občutek, da ima nekdo, ki ga spoznaš, pač enkrat, rojstni dan prav na isti dan kot ga imaš ti... Nehote pomisliš, na neko podobnost s sabo... in ko jo začutiš, te poboža s prav posebnim žarom... tako nekako, ja...
od vsega tega se mi kar vrti v glavi... neizmerno sem počaščen s tem tvojim zapisom in kar ne vem, kaj nam zdajle vtaknem svoje roke... če bi me videla, krilim naokoli in si kuštram lase, kar jih je še ostalo...
Res je, spoznala sva se na predstavitvi mahine pesniške zbirke v Polhovem Gradcu. Neizmerno sem užival v branju, bilo mi je všeč, da je vse tako zelo neformalno in bil sem sproščen. Takrat vas je bilo mnogo in komajda sem si koga zapomnil. Bil sem preveč zavzet s poezijo, pa še mahici sem poskušal pomagati pri urejanju prizorišča. Morda je imel kdo občutek, da sem ga prezrl... Naj mi oprosti! Bilo je lepo...
Nenavadno naklučje je, da sva rojena na isti datum. No, k sreči, ne istega dne, saj to bi bilo že kar preveč. Lucija je še mlada :) Takšne "malenkosti" resnično dvignejo nivo zanimanja in kot praviš sama, v tem iščeš neko podobnost. Morda, kaj se ve... Če ne drugega, sva si podobna v tem, da imava oba rada vse, kar je lepo. K sreči je tega veliko in to na vseh področjih, v naravi, življenju, ustvarjanju...
Verjamem, da je Andrej vredu, Rada imam tudi vse druge, vključno s tabo. Tokrat sem se odločla, da ne pišem spisa, ker se nsem mogla odločiti za samo enega, ker imam rada vse. Veliko jih je med vami, ki ste mi veliko dali.
Prav z velikim zanimanjem sem si pogledala, koga si ti to zdaj izbrala. Pa moram reči, da sem bila najprej malo presenečena, zdaj pa nisem čisto nič več. Se mi zdi, da si se kar dobro odločila.
moram priznat, da tega "mornarja" ne poznam prav dobro. Spomnim se, da so mi bile enkrat zelo všeč neke njegove fotke... Ampak takoj, ko preberem te proste spise, "ga grem pogledat", ker me zdajle pa res že "firbec matra"!
No, predvsem pa sem žlela povedat tole: vse to, tvoj spis, izbor itd. se mi zdi res zelo, zelo simpatično!
potem sem ga pa za Možakarja zamenjala . Se pa spomnim Pollmateja, Kobilice, Pumpkin in njen mož, Kloti, Kojotke, Barbiblond ali Amadeja, Turdusa in Ane z najmlajšimi, Milena Miklavčič, njen sin Blaž in hči, še eno blogerko sem spoznala pa se ne spomnim imena.
Sončen pozdrav tebi in tvojim obiskovalcem od vvooodnarke !
Srce drugega je največji zaklad, ki ga lahko občuduješ le, če se ti samo odpre... To je to, in samo tako je to... Lucija
Opomba: Povzemanje vsebin ali posameznih delov, kot tudi kopiranje fotografij je dovoljeno samo s privoljenjem avtorice,
zapisi na tem blogu so avtorsko zaščiteni.
Kontakt: lucija.blog@gmail.com
, sem jo vzela 
. Ker se čisto pošteno in resnično zelo in do pike strinjam s teboj. Pa še malo hinavska sem veš - morda se me pa kdaj usmili, pa me enkrat povabi tudi na jadrnica
.
.
M.
, če pa ne... ti pa nobena hinavščina ni zadosti 
.
