O haikuju, ne o meni: Haiku je trivrstični verz, ki govori pretežno o naravi in o človeku v njej. Z zapisom haiku trenutek zame postane neminljiv. Izvor te poezije je na Japonskem, klasični haiku naj bi bil napisan v največ 17 zlogih 5/7/5, sodobni, t.j. 'zahodnjaški' haiku pa od tega odstopa. Haiku trenutek je trenutek prebliska, razodetja v človeku, iskren in spontan. Z manj besed poskuša povedati več. Je pogovor med pesnico/pesnikom in bralko/bralcem. Zaživi pravzaprav šele v trenutku bralčevega doživetja, zavedanja, kaj je avtor sploh hotel povedati. Ta zvrst, ki ji mnogi še vedno odrekajo značaj poezije, povezuje mnoge ljudi po svetu v doživljanju narave, enakih, pa vendar tako različnih trenutkov. Haiku je hvalnica naravi, je tudi majhno ekološko gibanje. Vse, kar bo tu napisano, ne bodo ravno haikuji, bo pa zagotovo preprosto in pristno veselje do trenutka v naravi - in v človeku (kaj pa je človek drugega, kot del narave?). PROŠNJA Ne odpihni, veter, regratovih lučk z neba! Danes grem in nalovim jih v naročje, da v pernice položim svoje sanje. Saj ne znajo stopiti na tla. (objavlj. v reviji Mentor 1-2, 2000) Prosim, da spoštujete avtorstvo slik in besedil. **** Pred uporabo besedil v kakršnekoli namene se obrnite name, prosim. To delo je licencirano s Creative Commons.